Katero hrano največkrat zavržemo?

Na svetu zavržemo približno tretjino proizvedene hrane. Ti odpadki so posledično odgovorni za približno 8 do 10 % toplogrednih plinov iz vsega sveta. To je tako veliko, da če bi bil odpad država, bi bila to tretja največja onesnaževalka za Kitajsko in ZDA. Kaj največ prispeva k temu in katera živila največ zavržemo

Ali zavržemo največ sadja in zelenjave?!

Samo v Evropi na leto proizvedemo 88 milijonov ton odpadnih živil, torej približno 174 kilogramov na osebo. Poleg tega zavržena hrana na odlagališčih ustvari 170 000 000 ton ogljikovega dioksida. Morda vas bo presenetilo, da približno 42 % zavržene hrane predstavljata sadje in zelenjava.

Na svetovni ravni gre za 644 000 000 ton odpadkov na leto. Skoraj polovica pridelanega sadja, zelenjave, korenovk in gomoljev se zavrže v dobavni verigi. Skupno do 46 odstotkov proizvedenega sadja ali zelenjave ne pride na prodajne police

Z žitaricami ne ravnamo gospodarno

Največ odpadkov je med sadjem in zelenjavo, vendar tudi med vrtninami, ki jih na svetu zavržemo približno 347 000 000 ton na leto. Tako predstavljajo 22 % svetovne količine zavržene hrane. Če pa pogledamo razmerje med proizvodnjo in porabo, je statistika še slabša. Vsako leto zavržemo 29 % žit, ki jih pridelamo. Najpogostejša razloga sta prevelik nakup in amortizacija zaradi neuporabe

Zanimiv je tudi pogled na meso, ribe in morske sadeže. V prvi kategoriji zavržemo 74 milijonov ton odpadkov na leto, pri vodnih živalih pa še dodatnih 22 milijonov ton odpadkov. V smislu proizvodnje in porabe govorimo o 21-odstotni izgubi mesa in do 35-odstotni izgubi rib

Neposreden vpliv na globalno segrevanje

Vendar pa zavržena hrana ni le moralni, temveč tudi ekološki problem. Pravzaprav neposredno vpliva na globalno segrevanje, o katerem se vse pogosteje govori. Poleg 170 milijonov proizvedenega ogljikovega dioksida je treba upoštevati tudi količino vode, ki se porabi za proizvodnjo zavržene hrane.

Pri tem je čokolada najbolj potratna, saj se za proizvodnjo enega kilograma končnega izdelka porabi do 17 000 litrov vode. Na drugem mestu je govedina s 15,5 tisoč litri vode, medtem ko krompir, zelje in paradižnik porabijo manj kot 300 litrov na kilogram

Več informacij o tem, kako biti okoljsko odgovoren, najdete na naši strani Bodi bolj odgovoren, bodi bolj ekološki.